Ljudje v parku

KS Račna

Krajevna skupnost Račna je najbolj jugozahodni del občine Grosuplje. V krajevno skupnost Račna spadajo vasi:

• Čušperk,
• Predole,
• Mala Račna,
• Velika Račna

Do teh vasi pridemo po vznožju raztegnjenih hribov, ko se peljemo mimo boštanjskega ribnika in prečkamo Dobravko. Ob vznožju hribov se cesta vije nekaj metrov nad ravnino Radenskega polja. Nad njo je speljana železniška proga Grosuplje-Kočevje, po kateri vozi še nekaj tovornih vlakov. Morfološka značilnost krajevne skupnosti Račna in seveda celega radenskega polja je osameli grič (holm ali hum) Kopanj, ki se dviga 68 m nad dnom polja in nosi na gozdnatem temenu cerkev, župnišče in staro šolo, ima pa celo svoj vodni izvir. Na Kopanj se zavije pri kapeli sv, Marjete v Veliki Račni.
Posebnost krajevne skupnosti Račna je tudi ta, da so tu v preteklosti nastala številna društva, ki skrbijo za povezovanje ljudi med seboj in ponašajo ime Račna širom po Sloveniji in tudi po Evropi.

Kontakt:

KS Račna
Velika Račna 24 b
1290 Grosuplje

Predsednik: Jože Berdajs
e mail: ks.racna@gmail.com

KS Ilova Gora

Krajevna skupnost Ilova Gora je ustanovljena na območju naslednjih naselij:

• Gabrje pri Ilovi
• Gori, Mala Ilova Gora in
• Velika Ilova Gora.

Kontakt:

KS ILOVA GORA
Velika Ilova Gora 3 A
1312 Videm – Dobrepolje

Predsednica: Romana Hrovat
e-mail: hrovat.romana@gmail.com

V krajevno skupnost Ilova Gora spadajo: Gabrje, Mala in Velika Ilova Gora (srednja nadmorska višina po zapisanem zaporedju je 414, 480 in 536 m).

Za  Malo in Veliko Ilovo Goro ter Gabrje so takole zapisali v avstro – ogrski vojaški zemljevid: “Poti so ozke, kamnite, polne jam, prehodne le peš. Od vasi do vasi so težko prevozne, sicer prihajajo tja le s tovornimi konji.” Danes se lahko pripeljemo iz dveh smeri. S ceste za Dobrepolje je urejena asfaltirana pot, po kateri pridemo čez Malo Ilovo Goro v Veliko Ilovo Goro, in naprej nekaj sto metrov proti lovski koči. Iz druge strani lahko pridemo po stari cesti na Krko, nekoliko pred Lučami zavijemo na desno in se po makadamski cesti pripeljemo mimo omenjene lovske koče.

Poleg odličnih terenov za gobarjenje in sprehode v različnih letnih časih lahko v lepem vremenu uživamo ob pogledih na Radensko polje s Kopanjem in  Grosupljem, mimo Krima proti Alpam. Če bomo imeli srečo, bomo prepoznali tudi obrise Triglava.

Kraški svet Ilovcem ni dajal kruha v izobilju. Zato so si poleg gozdarskih opravil in predelave lesa iskali kruha tudi v drugih opravilih. Nekoč so za fužino čušperskega grofa v Ponikvah kopali železovo rudo v bližnjih gozdovih pri Gradišču, nekaj pa so je odpeljali celo v železarno na Dvor pri Žužemberku. Kraj, kjer so rudo kopali, se imenuje Rudna dolina. V Prestrani so žgali apno, na različnih koncih pa so kuhali oglje.

O kraškem svetu govori veliko podzemnih jam. Naj jih naštejem le nekaj: Boncljevo brezno, Trontljeva jama, Kapnica in – kot  posebnost – s ploščo zabetonirana 30 m globoka jama v garaži pri Škindru.

Na Veliki Ilovi Gori stoji cerkev, ki je posvečena sv. Trojici.  Prvi zapis je iz leta 1433, kot glavni zavetnik pa je omenjen Sv. Rupert. V Valvasorjevem času je bila podružnica šmarske fare. Cerkev je majhna, a ima tri lične oltarje.

VIR: J. Muller, B. Kuhar, S. Peterlin, J. Miklič. 1955. Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice. Turistični vodnik, Grosuplje, Krajevna skupnost Grosuplje, 176 – 177.