Posebnosti narave

slika-perunike

O Radenskem polju

Območje Radenskega polja je naravni in kulturni biser, ki je v svoji sedanji biološki pestrosti nastajal v tisočletni interakciji narave in ljudi. Razprostira se na dobrih 4 km², na nadmorski višini 325 m in je najmanjše med devetimi izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji. Leži sredi dolenjskega krasa tri kilometre jugovzhodno od Grosuplja, na skrajnem jugovzhodnem obronku Grosupeljske kotline in približno 20 km jugovzhodno od Ljubljane.

Polje z vseh strani obdajajo strma gozdnata pobočja, le na SZ obrobju je z ravninskim delom odprto na Grosupeljsko polje. Sredi polja se dvigata dva griča. Severno grič Boštanj in na južnem delu osamelec Kopanj, ki je najlepši primer huma dinarskih kraških polj v slovenskem merilu (Lampič in Smrekar, 1998, Topole 1998, Florjanc in Jernejc-Babič 1999).

Narava na Radenskem polju

Rastlinska odeja polja je zelo pestra. Najvrednejši življenjski prostori so mokrotni travniki, ki omogočajo preživetje številnim ogroženim rastlinam, kot sta močvirska kukavica in močvirski svišč. Močila, gozdiči, površinske in podzemeljske vode so domovanje ogroženih živali, zlasti žuželk in dvoživk, med katerimi je tudi človeška ribica. Veliki sesalci, kot so medved, volk in ris, so plašni in se izogibajo človeka, nasprotno pa bela štorklja gnezdi v vaseh. Zaradi vrednih življenjskih prostorov in ogroženih vrst je Radensko polje uvrščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.

perunike-podstran

Tri Vode Radenskega polja

Radensko polje je značilno po treh vodotokih: Dobravki, Zelenki in Šici. Dobravka priteče iz nekraškega sveta, zato lahko govorimo le o dveh tipičnih kraških vodotokih. To sta Zelenka in Šica. Saj tako izvirata kot tudi ponikujeta na samem kraškem polju.

Sicer je za vse tri vodotoke značilno, da tečejo od zahoda na vzhod, kjer ponikujejo in pritečjo na plan kot del izvira Krke.

Dobravka je voda, ki priteče iz nekraškega sveta. Vode zbira z Grosupeljske kotline (iz dveh vodotokov iz Grosupeljščice in Podlomščice) in se meandrasto vije od severozahoda mimo vznožja Boštanjskega griča, kjer prvič ponikuje pri t.i. Velikem Retju. Naprej teče v smeri Zagradca in, če je deževje obilno, naprej do jame Beznice, ki se nahaja na severovzhodnem koncu kraškega polja.

Zelenka izvira v osrednjem predelu v lijakastem estavelnem izviru na zahodnem robu Radenskega polja pod vasjo Predole ob zaselku Pirka. Ob visokih vodah se iz napolnjenega izvira prelije po ozki strugi preko polja, teče mimo severnega dela vznožja griča Kopanj, ter se začne izgubljati v retjih in rupah na vzhodnem robu, nazadnje v jami Pekel. Ob suši rada presahne, takrat se njen izvir spremeni v ponor.

Šica izvira na jugu polja pod vasjo Mala Račna in ob obilju vode bruha iz podzemlja. Šica se meandrasto vije po polju, tako skoraj za trikrat poveča dolžino svojega toka. Ponikuje v Zatočni jami, ob večjih in dolgotrajnih nalivih pa še v 200 metrov oddaljeno Lazarjevo jamo. Nad to jamo je udornica imenovana Viršnica, ki pa jo voda nikoli ne doseže.

slika-perunike

Naravne vrednote,  ekološko pomembno območje (EPO), območje Natura 2000

1. Naravne vrednote Radenskega polja

Po Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 111/04) je na območju Radenskega polja sedem območij naravnih vrednot državnega pomena:

Ident. št. Ime naravne vrednote Pomen Kratka oznaka Zvrst(i)
358 Zatočna jama – Viršnica – Lazarjeva  jama Državni Ponorni jamski sistem na robu Radenskega polja z jamami Viršnico, Zatočno in Lazarjevo jamo, biospeleološko pomembna jama geomorfp, hidr, zool
758 Zelenka – estavele Državni Estavele na zahodnem robu Radenskega polja geomorfp, hidr
1514 Beznica Državni Jama, občasni ponor Dobravke pri Zagradcu na Radenskem polju geomorfp, geomorf, hidr
1961V Radensko polje Državni Značilno robno kraško polje južno od Grosuplja geomorf, (hidr, geomorfp,
bot, zool)
3547 Kopanj Državni Hum na Radenskem polju geomorf
4385 Šica – izvir Državni Kraški izvir Šice na Radenskem polju hidr, zool
7706 Šica – ponikalnica Državni Ponikalnica na Radenskem polju hidr, geomorf

Poleg teh so na Radenskem polju še naslednja območja naravnih vrednot lokalnega pomena: Dobravka, Zelenka, Novljanovo retje, Blato, Kote – ponori, Veliko Retje, Tekoča rupa, Srednice, Estavele na zahodnem robu, Retje ter Špeharjevo retje 1 in 2; ter vrsta objektov naravnih vrednot.

2. Ekološko pomembna območja Radenskega polja

Na obravnavanem območju so po Uredbi o ekološko pomembnih območjih (Ur.l. RS, št. 48/04) tri ekološko pomembna območja (EPO):
30115 Zatočna jama – Viršnica – Lazarjeva jama
35400 Radensko polje – Bičje
80000 Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri

V bližini sta še dve območji EPO:

  • 35900 Županova jama,
  • 38300 Lučka jama.

3. Območje Natura 2000 – Radensko polje – Viršnica (SI 3000171)

Krajinski park Radensko polje ima tudi status območja Natura 2000 in sicer za:

Rastlinsko vrsto:

1. Močvirski meček – Gladiolus palustris

 

Živalske vrste:

  1. Človeška ribica – Proteus anguinus
  2. Hribski urh – Bimbina variegata
  3.  Veliki pupek – Triturus carnifex
  4. Drobnovratnik – Leptodirus hochenwarti
  5. Ozki vretenec – Vertigo angustior
  6. Travniški postavnež – Euphydryas aurinia
  7. Črtasti medvedek – Callimorpha quadripunctaria
  8. Močvirski cekinček – Lycaena dispar

 

Habitatne tipe:

  1. Presihajoča jezera
  2. Travniki s prevladujo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae)
  3. Jame, ki niso odprte za javnost

Kraško polje z retji, jamami in presihajočim jezerom

Območje Radenskega polja je pomembno ravno zaradi posebnosti, ki jih vsebuje kraški svet. Na njegovem relativno majhnem območju najdemo vse značilne kraške pojave, kot so kraški izviri, ponorne jame, retja ali estavele, presihajoče jezero. Lijakaste kotanje z manjšimi jamami (rupami) v dnu, imenovane retja ali estavele, delujejo  kot izviri v deževnem obdobju in ponori v sušnem.

Značilnost Radenskega polja so estavele – kraški vodni objekti, ki imajo ob visoki vodi funkcijo izvira, ob upadanju pa funkcijo ponora. V večini se na dnu kaže močno korodiran apnenec, skozi katerega voda priteka ali odteka. Glinasta pobočja so strma in v dnu večinoma gola, v zgornjem delu, ki je običajno nad vodno gladino, pa jih porašča higrofilno (vlagoljubno) rastje. V dnu so večji del leta zapolnjena z vodo. Nihanje (dvigovanje in spuščanje) vode v estavelah sovpada z nihanjem Dobravke. Ta pojav je na slovenskem krasu najbolj značilen in razširjen prav na Radenskem polju (ZRSVN, 2008).

NAJPOMEMBNEJŠA RETJA NA OBMOČJU SO:

  • VELIKO RETJE (ponor /izvir vode Dobravke)
  • SREDNICE (ločen samostojni sistem)
  • NOVLJANOVO RETJE (ločen samostojni sistem)
  • RETJE IZVIRA ZELENKE (ponor /izvir vode Zelenke)
  • ŠPEHARJEVO RETJE (ločen samostojni sistem)
  • TEKOČA RUPA (ločen samostojni sistem – najkrajši kraški vodotok – med izvirom in izlivom le slabih 20 metrov)

NASTAJANJE PRESIHAJOČEGA JEZERA

Trije v običajnih razmerah povsem ločeni vodotoki z različnimi vodozbirnimi območji se ob višjih vodostajih združijo in Radensko polje za nekaj tednov spremenijo v jezero.

Po dežju najhitreje naraste Dobravka, saj ima najbližje površinsko zaledje. Ob obilnejših padavinah se poplavljanje polja začne v severnem delu. Dobravka zapolni obsežno kotanjo Velikega Retja in stopi iz nje. Še pred tem pa zaradi razbremenitve odvede del vode v tri pomožne rupe. Najprej priteče voda v Kote, nato napolni Mihovko in nazadnje še Panšce. Ko Dobravka zapolni Veliko Retje in pomožne rupe ter zastane tudi požiranje v Beznici, začne višek vode zalivati široko strugo podaljšane struge Dobravke med Beznico in Velikim Retjem. Ko je ta v celoti polna se začne ponovno dvigati nivo podtalne vode v Velikem Retju. če voda še narašča se ob Beznici prelije v suho strugo do številnih rup na vzhodnem robu polja. Ko tudi te ne zmorejo več požreti vse vode se Dobravka združi z Zelenko pri jami Pekel. Ob še večji količini vode pa združeni Dobravka in Zelenka vdreta v bližnjo Šico in po njej v Zatočne jame, če istočasno ne nastopi visoka poplavna voda tudi v Šici. V tem primeru udarita oba poplavna vala skupaj in voda poplavne Dobravke vdre nazaj. Tako pride do ekstremnih poplav, ki zalijejo skoraj celotno polje.

IZGINJANJE PRESIHAJOČEGA JEZERA

Upadanje vode ni zrcalna podoba poplavljanja polja in tudi zato je Radensko polje s hidrološkega vidika posebno. Umik poplavne vode se začenja v obratni smeri. Najprej se odpre Pekel, za njim rupe na vzhodnem robu polja. Pospešen odtok v Beznico se začne šele, ko voda iz podaljšane struge Dobravke dolvodno od Beznice odteče. V prvi fazi umika voda s severnega dela Radenskega polja vode odtekajo zlasti v Beznico in Veliko Retje. Pomožne rupe ob strugi Dobravke pa oživijo ko voda v podaljšani strugi Dobravke med Velikim Retjem in Beznico upade do te mere, da se pretrga podaljšan tok Dobravke. Ob nadaljnjem upadanju se najprej pretrga zveza z rupo Panšce, nato z Mihovko in nazadnje s Kotami. Šele nato odteka vsa voda Dobravke le skozi Veliko Retje.