Živali
Dvoživke
Radensko polje ponuja ugodne življenjske razmere različnim vrstam dvoživk in plazilcev.
Na območju Radenskega polja so popisane tri evropsko pomembne Natura 2000 vrste ter 13 ogroženih in zavarovanih vrst.
Vodna dinamika na Radenskem polju omogoča nastanek številnih vodnih teles, ki so pomembna za razmnoževanje in predstavljajo njihova bivališča.
Mlake in luže na odprtih travniških površinah in kolovozih, antropogeni ribnik na severnem delu polja, poplavljeni predeli in jarki s stoječo vodo ter kanali Dobravke in Zelenke so življenjski prostor ogroženih vrst dvoživk (pisana žaba, sekulja, rosnica, zelena žaba, debeloglavka, zelena rega, navadna krastača, zelena krastača, planinski pupek, navadni pupek in njegova podvrsta robati pupek. V majhnih lužah, ki se napolnijo ob dežju in so prisotne na celotnem RP najdemo hribskega urha. Vodne podzemlje predstavlja življenjski prostor človeške ribice (Zatočna jama, Lazarjeva jama in Viršnica. Visoke vode jih lahko izvržejo v nekaterih kraških izvirih in retjih).
Ptice
Na podlagi popisa ptic, ki je bil izveden leta 2000 v sklopu Inventarizacije flore in favne na Radenskem polju (Poboljšaj, 2000) je bilo zabeleženih preko 80 vrst ptic, od katerih lahko štejemo 78 vrst za nedvomne, verjetne in možne gnezdilke. Nekatere vrste na Radenskem polju gnezdijo le občasno, kot sta to bela štorklja in kosec. Med gnezdilkami območja izpostavljamo večje število ogroženih vrst, tako po nacionalnih in mednarodnih merilih.
Med ugotovljenimi gnezdilkami je 24 vrst na RDEČEM SEZNAMU OGROŽENIH VRST PTIC SLOVENIJE (Bračko et al. 1994).
Iz analize ogroženosti ugotovljenih vrst ptic na Radenskem polju izpostavljamo nekaj vrst, ki imajo višje statuse ogroženosti tako po nacionalnih, kot mednarodnih merilih. Te vrste so čapljica, bela štorklja, postovka, prepelica, kosec, divja grlica, veliki skovik, vodomec, vijeglavka, pivka, poljski škrjanec, repaljščica, prosnik, rjava penica, rjavi srakoper ter trstni in veliki strnad. Te vrste ptic so bile podrobneje popisane. Raziskave so nedvomno pokazale izjemen naravovarstveni pomen Radenskega polja..
Prvo varstveno območje predstavlja območje naravovarstveno najvrednejših habitatnih tipov, habitatov najbolj ogroženih in lokalno omejenih živalskih vrst.
Travniki osrednjega območja predstavljajo jedro življenjskega prostora ogroženih in varovanih travniških vrst ptic. Med njimi so naravovarstveno najpomembnejše vrste: prepelica (Coturnix coturnix), repaljiščica (Saxicola rubetra), rjava penica (Sylvia communis), poljski škrjanec (Alauda arvensis), trstni strnad (Emberiza schoeniclus). Osrednje območje predstavlja tudi potencialni življenjskega prostor kosca (Crex crex), močno ogrožene vrste ptice.
Metulji (Lepidoptera)
Glede na relativno majhno površino in lego Radenskega polja v osrednji Sloveniji, predvsem pa glede na pestrost tukajšnjih habitatnih tipov, lahko ugotovljeno favno dnevnih metuljev (Rhopalocera) Radenskega polja ovrednotimo kot vrstno srednje pestro. Med habitatnimi tipi namreč prevladujejo vrstno revnejši ekstenzivno gospodarjeni mokrotni do vlažni in delno gojeni travniki, ki na obrobju polja prehajajo v njive, gojene travnike, polsuhe do suhe habitatne tipe z različno močno izraženim človekovim vplivom ter gozd. Med opravljeno inventarizacijo leta 2026 je bilo namreč na Radenskem polju skupno ugotovljenih 83 vrst dnevnih metuljev, kar predstavlja nekaj manj kot 1/2 (cca 47 %) vseh v Sloveniji živečih vrst. Pri tem je potrebno poudariti, da so nekatere vrste, ki v letu 2026 na polju niso bile popisane, bile zabeležene v predhodnih popisih. Po drugi strani pa so nekatere vrste od takrat že izginile (Rebeušek in Verovnik 2000; CKFF 2026). Poleg dnevnih vrst metuljev, sta bili na Radenskem polju v 2026 popisani še dve naravovarstveno pomembni vrsti nočnih metuljev.
Izmed popisanih vrst je 15 vrst dnevnih metuljev (črni apolon – Parnassius mnemosyne (V), primorski belin – Pieris mannii (V), močvirski kosmičar – Carcharodus floccifera (E), jagodnjakov slezovček – Pyrgus armoricanus (V), močvirski pisanček – Melitaea diamina (V), lučnikov pisanček – Melitaea trivia (V), srebrni tratar – Boloria selene (V), mali spreminjavček – Apatura ilia (V), travniški postavnež – Euphydryas aurinia (V), srebrni mnogook – Plebejus argyrognomon (V), ozkorobi mnogook – Plebejus idas (V), šetrajev sleparček – Pseudophilotes vicrama (V), homuljičin krivček – Scolitantides orion (V), škrlatni cekinček – Lycaena hippothoe (V) in močvirski cekinček – Lycaena dispar (V)) ter ena vrsta nočnega metulja (ozkorobi čmrljevec – Hemaris tityus (V)) uvrščenih na trenutno veljavni slovenski rdeči seznam ogroženih vrst metuljev kot ranljivih (V) ali prizadetih (E) (Ur. l. RS 2002). Po drugi strani je izmed zabeleženih vrst na Radenskem polju zavarovanih pet vrst dnevnih metuljev (P. mnemosyne, C. floccifera, E. aurinia, L. dispar in Scopolijev zlatook –Lopinga achine) ter dve vrsti nočnih metuljev (H. tityus in črtasti medvedek – Euplagia quadripunctaria) (Ur. l. RS 2004a). Tri izmed naštetih vrst so vključene tudi med kvalifikacijske Natura 2000 vrste (E. aurinia, L. dispar in E. quadripunctaria) (Ur. l. RS 2004b).
Sedem izmed zgoraj omenjenih vrst (C. floccifera, P. armoricanus, M. diamina, B. selene, E. aurinia, L. hippothoe in L. dispar) je vlagoljubnih in poseljujejo skoraj celotno uravnavo Radenskega polja. Ostale naravovarstveno pomembne vrste so vezane na zmerno suhe do suhe habitatne tipe oz. gozdne robove in so prisotne bolj ali manj na obrobju polja in na pobočjih, v katera se polje dviguje. Zaradi različnih dejavnikov je v preteklih letih iz polja nekaj vrst tudi izginilo, predvsem pomembni sta sviščev mravljiščar (Phengaris alcon), ki je še leta 2000 imel na Radenskem polju eno izmed največjih, če ne največjo, populacijo v Sloveniji, ter grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis) (Rebeušek in Verovnik 2000).
Več o dnevnih metuljih lahko izveste v Atlasu dnevnih metuljev Slovenije (Verovnik in sod. 2012):
Naravovarstveno najpomembnješe vrste dnevnih metuljev na Radenskem polju so:
- Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) (Zavarovana, ranljiva in Natura 2000 vrsta)
- Močvirski cekinček (Lycaena dispar) (Zavarovana, ranljiva in Natura 2000 vrsta)
- Črtasti medvedek (Euplagia quadripunctaria) (Zavarovana in Natura 2000 vrsta)
- Močvirski kosmičar (Carcharodus floccifera) (Zavarovana in prizadeta vrsta)
- Črni apolon (Parnassius mnemosyne) (Zavarovana in ranljiva vrsta)
- Ozkorobi čmrljevec (Hemaris tityus) (Zavarovana in ranljiva vrsta)
Z vidika varstva in ohranitve favne metuljev predstavlja Radensko polje izjemno naravno vrednoto predvsem zaradi poseljenosti z mnogimi širom Evrope ranljivimi vrstami. Zaradi velikosti njihovih populacij oziroma številčnosti osebkov znotraj njih, ki jo pogojuje dokajšnja sklenjenost in velikost njihovih habitatov, lahko obravnavanemu območju pripišemo ne samo nacionalni, temveč tudi evropski naravovarstveni pomen. Na tem območju so za navedene vrste najpomembnejši habitatni tipi pretežno ekstenzivno gospodarjeni mokrotni do vlažni travniki na uravnanem dnu polja, ki mestoma zaradi rahlo dvignjenega dna prehajajo v zmerno vlažne do celo zmerno suhe habitatne tipe. Izrednega pomena so tudi pretežno ekstenzivno gospodarjeni suhi travniki, gozdni robovi in mejice na Kopanju, Boštanju in robovih Radenskega polja.
VIR:
Center za kartografijo favne in flore (CKFF) (2026): Podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, Slovenija. https://www.bioportal.si/ [dostopano: 2.9.2026]
Rebeušek, F., Verovnik, R. (2000): Naravovarstveno vrednotenje Radenskega polja pri Grosupljem na podlagi inventarizacije favne dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera). Natura Sloveniae, 3(1): 19-31.
Ur. l. RS (2002): Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list Republike Slovenije št. 82(02), 42(10): 6 str.
Ur. l. RS (2004a): Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Uradni list Republike Slovenije št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19: 20 str.
Ur. l. RS (2004b): Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list Republike Slovenije št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 39/13 – odl. US, 3/14, 21/16 in 47/18: 16 str.
Verovnik, R., Rebeušek, F., Jež, M. (2012): Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. Center za Kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, Slovenija: 456 str.