Živali
Dvoživke
Radensko polje ponuja ugodne življenjske razmere različnim vrstam dvoživk in plazilcev.
Na območju Radenskega polja so popisane tri evropsko pomembne Natura 2000 vrste ter 13 ogroženih in zavarovanih vrst.
Vodna dinamika na Radenskem polju omogoča nastanek številnih vodnih teles, ki so pomembna za razmnoževanje in predstavljajo njihova bivališča.
Mlake in luže na odprtih travniških površinah in kolovozih, antropogeni ribnik na severnem delu polja, poplavljeni predeli in jarki s stoječo vodo ter kanali Dobravke in Zelenke so življenjski prostor ogroženih vrst dvoživk (pisana žaba, sekulja, rosnica, zelena žaba, debeloglavka, zelena rega, navadna krastača, zelena krastača, planinski pupek, navadni pupek in njegova podvrsta robati pupek. V majhnih lužah, ki se napolnijo ob dežju in so prisotne na celotnem RP najdemo hribskega urha. Vodne podzemlje predstavlja življenjski prostor človeške ribice (Zatočna jama, Lazarjeva jama in Viršnica. Visoke vode jih lahko izvržejo v nekaterih kraških izvirih in retjih).
Ptice
Na podlagi popisa ptic, ki je bil izveden leta 2000 v sklopu Inventarizacije flore in favne na Radenskem polju (Poboljšaj, 2000) je bilo zabeleženih preko 80 vrst ptic, od katerih lahko štejemo 78 vrst za nedvomne, verjetne in možne gnezdilke. Nekatere vrste na Radenskem polju gnezdijo le občasno, kot sta to bela štorklja in kosec. Med gnezdilkami območja izpostavljamo večje število ogroženih vrst, tako po nacionalnih in mednarodnih merilih.
Med ugotovljenimi gnezdilkami je 24 vrst na RDEČEM SEZNAMU OGROŽENIH VRST PTIC SLOVENIJE (Bračko et al. 1994).
Iz analize ogroženosti ugotovljenih vrst ptic na Radenskem polju izpostavljamo nekaj vrst, ki imajo višje statuse ogroženosti tako po nacionalnih, kot mednarodnih merilih. Te vrste so čapljica, bela štorklja, postovka, prepelica, kosec, divja grlica, veliki skovik, vodomec, vijeglavka, pivka, poljski škrjanec, repaljščica, prosnik, rjava penica, rjavi srakoper ter trstni in veliki strnad. Te vrste ptic so bile podrobneje popisane. Raziskave so nedvomno pokazale izjemen naravovarstveni pomen Radenskega polja..
Prvo varstveno območje predstavlja območje naravovarstveno najvrednejših habitatnih tipov, habitatov najbolj ogroženih in lokalno omejenih živalskih vrst.
Travniki osrednjega območja predstavljajo jedro življenjskega prostora ogroženih in varovanih travniških vrst ptic. Med njimi so naravovarstveno najpomembnejše vrste: prepelica (Coturnix coturnix), repaljiščica (Saxicola rubetra), rjava penica (Sylvia communis), poljski škrjanec (Alauda arvensis), trstni strnad (Emberiza schoeniclus). Osrednje območje predstavlja tudi potencialni življenjskega prostor kosca (Crex crex), močno ogrožene vrste ptice.
Metulji
Glede na relativno majhno površino in lego območja obravnave v osrednji Sloveniji, predvsem pa glede na pestrost tukajšnjih habitatnih tipov lahko ugotovljeno favno dnevnih metuljev Radenskega polja ovrednotimo kot vrstno srednje pestro. Med habitatnimi tipi namreč prevladujejo vrstno revnejši ekstenzivno gospodarjeni mokrotni do vlažni in delno gojeni travniki, ki na obrobju polja prehajajo v polsuhe do suhe habitatne tipe z različno močno izraženim človekovim vplivom. Med opravljeno inventarizacijo je bilo namreč na Radenskem polju skupno ugotovljenih 68 vrst dnevnih metuljev, kar predstavlja nekaj več kot 1/3 (cca 37 %) vseh v Sloveniji živečih vrst.
Izmed registriranih vrst je 14 (Iphiclides podalirius, Pontia daplidice, Kanetisa circe, Melitaea diamina, Melitaea phoebe, Brenthis hecate, Brenthis ino, Boloria selene, Issoria lathonia, Satyrum spini, Lycaena dispar, Phengaris alcon, Pyrgus armoricanus in Heteropterus morpheus) kot ogroženih uvrščenih na trenutno veljavni slovenski RDEČI SEZNAM OGROŽENIH VRST (CARNELUTTI 1992). Šest izmed njih (Melitaea diamina, Brenthis ino, Boloria selene, Lycaena dispar, Phengaris alcon, Pyrgus armoricanus in Heteropterus morpheus) je vlagoljubnih in poseljujejo skoraj celotno uravnavo Radenskega polja. Ostale vrste so vezane na zmerno suhe do suhe habitatne tipe in so prisotne bolj ali manj na obrobju polja in na pobočjih, v katera se polje dviguje. Kot ranljive sodijo med evropsko ogrožene vrste dnevnih metuljev (VAN SWAAY & WARREN 1999) Euphydryas aurinia, Phengaris alcon in Glaucopsyche alexis, medtem ko veljata Hamearis lucina in Lycaena hippothoe za vrsti blizu ogroženosti. Poleg prvonavedene vrste sta z mednarodnimi pravnimi akti s področja varstva narave, t.j. z BERNSKO KONVENCIJO in FFH-direktivo zavarovani še Parnassius mnemosyne in Lycaena dispar.
Več o dnevnih metuljih lahko izveste v Atlasu dnevnih metuljev Slovenije
Naravovarstveno najpomembnješe vrste dnevnih metuljev na Radenskem polju so:
- Travniški postavnež (Euphydryas aurinia)
- Sviščev mravljščar (Phengaris alcon)
- Močvirski kosmičar (Carcharodus flocciferus)
- Grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)
- Jagodnjakov slezenovček (Pyrgus armoricanus)
Z vidika varstva in ohranitve favne dnevnih metuljev predstavlja Radensko polje izjemno naravno vrednoto predvsem zaradi poseljenosti s tremi širom Evrope ranljivimi vrstami. Zaradi velikosti njihovih populacij oziroma številčnosti osebkov v njih, ki jo pogojuje dokajšnja sklenjenost in velikost njihovih habitatov, lahko obravnavanemu območju pripišemo ne samo nacionalni, temveč tudi evropski naravovarstveni pomen. Na tem območju so za navedene vrste najpomembnejši habitatni tipi pretežno ekstenzivno gospodarjeni mokrotni do vlažni travniki na uravnanem dnu polja, ki mestoma zaradi rahlo dvignjenega dna prehajajo v zmerno vlažne do celo zmerno suhe habitatne tipe.
Za ohranitev ogroženih vlagoljubnih vrst v slovenskem merilu (poleg zgoraj že naštetih še za Melitaea diamina, Brenthis ino, Boloria selene, Lycaena dispar, Lycaena hippothoe, Pyrgus armoricanus in Heteropterus morpheus) je naravovarstvena vrednost dna Radenskega polja že utemeljena. Za ohranitev bolj termofilnih vrst, najsi so vezane na polsuhe, suhe ali grmovne habitne tipe so pomembni ekstenzivno gospodarjeni travniki in mejice na samem polju ter v njegovem zaledju, kakor tudi vrstno in strukturno raznoliki gozdni obronki na robu Radenskega polja.
VIR:
Inventarizacija flore in favne na Radenskem polju
Verovnik, R. & F. Rebeušek: DNEVNI METULJI (RHOPALOCERA)
Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, november 2000