Kmetijstvo

slika-perunike

Kmetijstvo

Večji del polja je za intenzivno kmetijsko obdelavo neprimeren. Na območju rednih poplav namreč uspeva le travinje slabše kakovosti, ki je večinoma kislo.

Kmetijske površine so na območjih, ki jih poplave praviloma ne dosežejo, to je na južnem delu polja, okoli Velike in Male Račne ter na skrajnem severu, na dvignjenem robu okoli Zagradca. Posamezne njive dosežejo le katastrofalne poplave, kar kaže, da so se ljudje znali prilagajati naravnim razmeram.

Kmetijska pridelava služi predvsem zasebnemu namenu. Parcelna struktura je drobna, njive so v ozkih pasovih, pravokotno na ceste in poljske poti, kar oblikuje značilno krajinsko podobo tega dela polja, še posebej v primerjavi z ostalim, poplavnim delom.

Kakor na veliko območjih v Sloveniji, se tudi na Radenskem polju pojavlja grožnja opuščanja kmetijske rabe prostora. Delež aktivnega prebivalstva, ki se ukvarja s kmetovanjem z leti pada. Tako se povečuje delež površin, na katerih se gospodari samo še zaradi tradicije, kakor tudi delež tistih površin na katerih se sploh ne gospodari.

perunike-podstran

Kako in kdaj kositi

Košnja je ena od pomembnih in zelo zaželenih oblik rabe zemljišč na Radenskem polju tudi iz stališča naravovarstva. S primernimi tehnikami ter v pravih časovnih obdobjih se tako ohranjajo zavarovane, ogrožene ter redke rastlinske in živalske vrste ter njihovi habitatni tipi. Zaraščanje, kot posledica opuščanja zemljišč, je na Radenskem polju nevarna za izgubo življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, ki so pomembni tako iz evropskega kot tudi slovenskega merila.

Priporočila za pticam prijazne načine gospodarjenja s travniki je pripravilo društvo DOPPS.

Problem zaraščanja zaradi opuščanja rabe

 

Vsebina v pripravi.