Kulturna dediščina
Grad Boštanj in grof Blagay
Stoji na vzpetini, ki nudi krasen razgled po vse Grosupeljski kotlini. Na mestu predrimske naselbine so našli tudi rimske grobove in celo shranjen denar. V rimski dobi je bil na hribu, kjer je sedaj grajska razvalina, katel, točneje, »castra«, to je utrjeno, a verjetno ne zidano taborišče. V njem je prebivala rimska vojaška enota. Pozneje so na delu njegovih temeljev zgradili grajsko kaščo, imenovali so jo kašta.
Najstarejši srednjeveški grad na Boštanju je obsegal le en stolp, ki so mu pozneje prizidali še druge dele. V letih 1549 do 1550 so ga prezidali v nov, utrjen grad, ki so ga domačini imenovali Boštanj (iz Weissenstein). Najbolj znani lastniki tega gradu so bili iz plemiških družin Lamberg (sorodniki Lamberga s Kamna pri Begunjah), Auersperg in Blagay. Ko so Lamergi prišli sem, je bil tudi ljubljanski škof Lamberg. Blagayi so prišli k nam s hrvaške strani. Avstrijska veja Blagayev je izumrla v Boštanju ob koncu 18. stoletja, budimpeštanska pa se je pomadžarila.
Kopanj in France Prešeren
Kopanj, osamel grič sredi spodnjega dela Radenskega polja leži na nadmorski višini 390 m. Ima značilno kopasto obliko. Pri današnji cerkvi na Kopanju je bila prazgodovinska naselbina. Prva cerkev naj bi bila na Kopanju postavljena leta 1433. V turški dobi je imela obzidje, njegovi ostanki pa so še vidni. Med leti 1808 – 1810 je bil na Kopanju pri svojem prastricu tudi France Prešeren.
Poleg cerkve in župnišča je danes na Kopanju še delujoča šola, katere začetki segajo v leto 1865.
O nastanku Kopanja je med ljudmi še ohranjena pripovedka; Na Limberku je svoj čas živel silen velikan. Nekoč je v jezi zgrabil vrh Limberka in ga vlekel po hribu v dolino. Potem je omagal in pustil na sredi polja kepo kamenja in prsti in nastal je Kopanj. Na Limberku se še vedno pozna, kje je odlomil vrh. Tudi na pobočju so ostanki kamenja, ki so se odlomili, ko je vlekel vrh v dolino.
