Večji del polja je za intenzivno kmetijsko obdelavo neprimeren. Na območju rednih poplav namreč uspeva le travinje slabše kakovosti, ki je večinoma kislo.

Kmetijske površine so na območjih, ki jih poplave praviloma ne dosežejo, to je na južnem delu polja, okoli Velike in Male Račne ter na skrajnem severu, na dvignjenem robu okoli Zagradca. Posamezne njive dosežejo le katastrofalne poplave, kar kaže, da so se ljudje znali prilagajati naravnim razmeram.


Kmetijska pridelava služi predvsem zasebnemu namenu. Parcelna struktura je drobna, njive so v ozkih pasovih, pravokotno na ceste in poljske poti, kar oblikuje značilno krajinsko podobo tega dela polja, še posebej v primerjavi z ostalim, poplavnim delom.

Kakor na veliko območjih v Sloveniji, se tudi na Radenskem polju pojavlja grožnja opuščanja kmetijske rabe prostora. Delež aktivnega prebivalstva, ki se ukvarja s kmetovanjem z leti pada. Tako se povečuje delež površin, na katerih se gospodari samo še zaradi tradicije, kakor tudi delež tistih površin na katerih se sploh ne gospodari.

Po drugi strani pa se na tistih območjih, kjer se kmetijska dejavnost izvaja, gospodari vse bolj intenzivno. Prihaja do pregnojevanja in s tem uničenja habitatov za določene pomembne rastlinske vrste. Pregnojevanje je tudi vir onesnaženja talne vode.

Gozdov je na predlaganem zavarovanem območju relativno malo. V njih se gospodari trajnostno skladno z gozdnogospodarskim načrtom. V letu 2007 je na vzhodnem obrobju Radenskega polja prišlo do gradacije lubadarja na kar nekaj mestih.