Posebnosti narave

O Radenskem polju
Območje Radenskega polja je naravni in kulturni biser, ki je v svoji sedanji biološki pestrosti nastajal v tisočletnii interakciji narave in ljudi. Razprostira se na dobrih 4 km² , na nadmorski višini 325 m in je najmanjše med devetimi izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji. Leži sredi dolenjskega krasa tri kilometre jugovzhodno od Grosuplja, na skrajnem jugovzhodnem obronku Grosupeljske kotline in približno 20 km jugovzhodno od Ljubljane.
Polje z vseh strani ga obdajajo strma gozdnata pobočja, le na SZ obrobju je z ravninskim delom odprto na Grosupeljsko polje. Sredi polja se dvigata dva griča. Severno grič Boštanj in na južnem delu osamelec Kopanj, ki je najlepši primer huma dinarskih kraških polj v slovenskem merilu (Lampič in Smrekar, 1998, Topole 1998, Florjanc in Jernejc-Babič 1999)
Narava na Radenskem polju
Rastlinska odeja polja je zelo pestra. Najvrednejši življenjski prostori so mokrotni travniki, ki omogočajo preživetje številnim ogroženim rastlinam, kot sta močvirska kukavica in močvirski svišč. Močila, gozdiči, površinske in podzemeljske vode so domovanje ogroženih živali, zlasti žuželk in dvoživk, med katerimi je tudi človeška ribica. Veliki sesalci, kot so medved, volk in ris, so plašni in se izogibajo človeka, nasprotno pa bela štorklja gnezdi v vaseh. Zaradi vrednih življenjskih prostorov in ogroženih vrst je Radensko polje uvrščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.

3 Vode Radenskega polja
Radensko polje je značilno po 3 vodotokih: Dobravki, Zelenki in Šici. Dobravka priteče iz nekraškega sveta, zato lahko govorimo le o dveh tipičnih kraških vodotokih. To sta Zelenka in Šica. Saj tako izvirata kot tudi ponikujeta na samem kraškem polju.
Sicer je za vse tri vodotoke značilno, da tečejo od zahoda na vzhod, kjer ponikujejo in pritečjo na plan kot del izvira Krke
Dobravka je voda, ki priteče iz nekraškega sveta se meandrasto vije od severozahoda mimo vznožja Boštanjskega griča, kjer prvič ponikuje pri t.i. Velikem Retju. Naprej teče v smeri Zagradca in, če je deževje obilno, naprej do jame Beznice, ki se nahaja na severovzhodnem koncu kraškega polja.
Zelenka izvira v osrednjem predelu, na zahodnem robu Radenskega polja. Ob visokih vodah se iz napolnjenega izvira prelije po ozki strugi preko polja, teče mimo severnega dela vznožja griča Kopanj, ter se začne izgubljati v retjih in rupah na vzhodnem robu, nazadnje v jami Pekel. Ob suši rada presahne, takrat se njen izvir spremeni v ponor.
Šica izvira na jugu polja pod vasjo Mala Račna in ob obilju vode bruha iz podzemlja. Šica se meandrasto vije po polju tako skoraj za trikrat poveča dolžino svojega toka. Ponikuje v Zatočni jami, ob večjih in dolgotrajnih nalivih pa še v 200 metrov oddaljeno Lazarjevo jamo. Nad to jamo je udornica imenovana Viršnica, ki pa jo voda nikoli ne doseže.

Naravne vrednote in ekološko pomembno območje
1. Naravne vrednote Radenskega polja
Po Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 111/04) je na območju Radenskega polja sedem območij naravnih vrednot državnega pomena:
Ident. št. | Ime naravne vrednote | Pomen | Kratka oznaka | Zvrst(i) |
358 | Zatočna jama – Viršnica – Lazarjeva jama | Državni | Ponorni jamski sistem na robu Radenskega polja z jamami Viršnico, Zatočno in Lazarjevo jamo, biospeleološko pomembna jama | geomorfp, hidr, zool |
758 | Zelenka – estavele | Državni | Estavele na zahodnem robu Radenskega polja | geomorfp, hidr |
1514 | Beznica | Državni | Jama, občasni ponor Dobravke pri Zagradcu na Radenskem polju | geomorfp, geomorf, hidr |
1961V | Radensko polje | Državni | Značilno robno kraško polje južno od Grosuplja | geomorf, (hidr, geomorfp, bot, zool) |
3547 | Kopanj | Državni | Hum na Radenskem polju | geomorf |
4385 | Šica – izvir | Državni | Kraški izvir Šice na Radenskem polju | hidr, zool |
7706 | Šica – ponikalnica | Državni | Ponikalnica na Radenskem polju | hidr, geomorf |
Poleg teh so na Radenskem polju še naslednja območja naravnih vrednot lokalnega pomena: Dobravka, Zelenka, Novljanovo retje, Blato, Kote – ponori, Veliko Retje, Tekoča rupa, Srednice, Estavele na zahodnem robu, Retje ter Špeharjevo retje 1 in 2; ter vrsta objektov naravnih vrednot.
Kaj so naravne vrednote?
2. Ekološko pomembna območja Radenskega polja
Na obravnavanem območju so po Uredbi o ekološko pomembnih območjih (Ur.l. RS, št. 48/04) tri ekološko pomembna območja (EPO):
30115 Zatočna jama – Viršnica – Lazarjeva jama
35400 Radensko polje – Bičje
80000 Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri
V bližini sta še dve območji EPO:
- 35900 Županova jama,
- 38300 Lučka jama.
Kraško polje z retji in jamami in presihajočim jezerom
Območje Radenskega polja je pomembno ravno zaradi posebnosti, ki jih vsebuje kraški svet. Na njegovem relativno majhnem območju najdemo vse značilne kraške pojave, kot so kraški izviri, ponorne jame, retja ali estavele, presihajoče jezero. Lijakaste kotanje z manjšimi jamami (rupami) v dnu, imenovane retja ali estavele, delujejo kot izviri v deževnem obdobju in ponori v sušnem.