Posebnosti narave

ilustracija perunike

O Radenskem polju

Območje Radenskega polja je naravni in kulturni biser, ki je v svoji sedanji biološki pestrosti nastajal v tisočletnii interakciji narave in ljudi. Razprostira se na dobrih 4 km² , na nadmorski višini 325 m in je najmanjše med devetimi izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji. Leži sredi dolenjskega krasa tri kilometre jugovzhodno od Grosuplja, na skrajnem jugovzhodnem obronku Grosupeljske kotline in približno 20 km jugovzhodno od Ljubljane.

Polje z vseh strani ga obdajajo strma gozdnata pobočja, le na SZ obrobju je z ravninskim delom odprto na Grosupeljsko polje. Sredi polja se dvigata dva griča. Severno grič Boštanj in na južnem delu osamelec Kopanj, ki je najlepši primer huma dinarskih kraških polj v slovenskem merilu (Lampič in Smrekar, 1998, Topole 1998, Florjanc in Jernejc-Babič 1999)

Narava na Radenskem polju

Rastlinska odeja polja je zelo pestra. Najvrednejši življenjski prostori so mokrotni travniki, ki omogočajo preživetje številnim ogroženim rastlinam, kot sta močvirska kukavica in močvirski svišč. Močila, gozdiči, površinske in podzemeljske vode so domovanje ogroženih živali, zlasti žuželk in dvoživk, med katerimi je tudi človeška ribica. Veliki sesalci, kot so medved, volk in ris, so plašni in se izogibajo človeka, nasprotno pa bela štorklja gnezdi v vaseh. Zaradi vrednih življenjskih prostorov in ogroženih vrst je Radensko polje uvrščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.

ilustracija perunike

3 Vode Radenskega polja

Radensko polje je značilno po 3 vodotokih: Dobravki, Zelenki in Šici. Dobravka priteče iz nekraškega sveta, zato lahko govorimo le o dveh tipičnih kraških vodotokih. To sta Zelenka in Šica. Saj tako izvirata kot tudi ponikujeta na samem kraškem polju.

Sicer je za vse tri vodotoke značilno, da tečejo od zahoda na vzhod, kjer ponikujejo in pritečjo na plan kot del izvira Krke

Dobravka je voda, ki priteče iz nekraškega sveta se meandrasto vije od severozahoda mimo vznožja Boštanjskega griča, kjer prvič ponikuje pri t.i. Velikem Retju. Naprej teče v smeri Zagradca in, če je deževje obilno, naprej do jame Beznice, ki se nahaja na severovzhodnem koncu kraškega polja.

Zelenka izvira v osrednjem predelu, na zahodnem robu Radenskega polja. Ob visokih vodah se iz napolnjenega izvira prelije po ozki strugi preko polja, teče mimo severnega dela vznožja griča Kopanj, ter se začne izgubljati v retjih in rupah na vzhodnem robu, nazadnje v jami Pekel. Ob suši rada presahne, takrat se njen izvir spremeni v ponor.

Šica izvira na jugu polja pod vasjo Mala Račna in ob obilju vode bruha iz podzemlja. Šica se meandrasto vije po polju tako skoraj za trikrat poveča dolžino svojega toka. Ponikuje v Zatočni jami, ob večjih in dolgotrajnih nalivih pa še v 200 metrov oddaljeno Lazarjevo jamo. Nad to jamo je udornica imenovana Viršnica, ki pa jo voda nikoli ne doseže.

ilustracija perunike

Naravne vrednote in ekološko pomembno območje

1. Naravne vrednote Radenskega polja

Po Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 111/04) je na območju Radenskega polja sedem območij naravnih vrednot državnega pomena:

Ident. št. Ime naravne vrednote Pomen Kratka oznaka Zvrst(i)
358 Zatočna jama – Viršnica – Lazarjeva  jama Državni Ponorni jamski sistem na robu Radenskega polja z jamami Viršnico, Zatočno in Lazarjevo jamo, biospeleološko pomembna jama geomorfp, hidr, zool
758 Zelenka – estavele Državni Estavele na zahodnem robu Radenskega polja geomorfp, hidr
1514 Beznica Državni Jama, občasni ponor Dobravke pri Zagradcu na Radenskem polju geomorfp, geomorf, hidr
1961V Radensko polje Državni Značilno robno kraško polje južno od Grosuplja geomorf, (hidr, geomorfp,
bot, zool)
3547 Kopanj Državni Hum na Radenskem polju geomorf
4385 Šica – izvir Državni Kraški izvir Šice na Radenskem polju hidr, zool
7706 Šica – ponikalnica Državni Ponikalnica na Radenskem polju hidr, geomorf

Poleg teh so na Radenskem polju še naslednja območja naravnih vrednot lokalnega pomena: Dobravka, Zelenka, Novljanovo retje, Blato, Kote – ponori, Veliko Retje, Tekoča rupa, Srednice, Estavele na zahodnem robu, Retje ter Špeharjevo retje 1 in 2; ter vrsta objektov naravnih vrednot.

Kaj so naravne vrednote?

2. Ekološko pomembna območja Radenskega polja

Na obravnavanem območju so po Uredbi o ekološko pomembnih območjih (Ur.l. RS, št. 48/04) tri ekološko pomembna območja (EPO):
30115 Zatočna jama – Viršnica – Lazarjeva jama
35400 Radensko polje – Bičje
80000 Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri

V bližini sta še dve območji EPO:

  • 35900 Županova jama,
  • 38300 Lučka jama.

Kraško polje z retji in jamami in presihajočim jezerom

Območje Radenskega polja je pomembno ravno zaradi posebnosti, ki jih vsebuje kraški svet. Na njegovem relativno majhnem območju najdemo vse značilne kraške pojave, kot so kraški izviri, ponorne jame, retja ali estavele, presihajoče jezero. Lijakaste kotanje z manjšimi jamami (rupami) v dnu, imenovane retja ali estavele, delujejo  kot izviri v deževnem obdobju in ponori v sušnem.