baner
VABILO... Razstava Narava in parki Slovenije PDF Natisni E-pošta

V galeriji na Boštanju si od torka do petka, med 10h in 18h, lahko ogledate razstavo z naslovom Narava in parki Slovenije. Avtor razstave je nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak. Razstava je nastala v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji, ko so leta 2008 v Parizu predstavili Slovenijo.

Dodatne informacije na telefon 040 655 796.

Kaj pa o razstavi pravi avtor:

VODA, NAŠE UPANJE
Koncept in sporočilo razstave Narava in parki Slovenije

Razstava ima daljšo zgodovino in je bila najprej pripravljena v francoščini. V času priprav na predsedovanje Francije in Slovenije Evropski uniji sta se obe državi dogovorili, da bodo Francozi so gostovali v Ljubljani na trgu pred Križankami z razstavo o svojih narodnih parkih, Slovenija pa z naravnimi posebnostmi in parki na razstavi v središču Pariza. Na Prešernov dan, 8. februarja 2008 sta jo slovesno odprla podpredsednik francoske vlade in minister za okolje gospod Borloo ter naš takratni okoljski minister Janez Podobnik. S pomočjo veleposlanika RS v Parizu gospoda dr. Janeza Šumrada in kulturne atašejke gospe Lize Japelj smo do konca leta 2009 razstavo postavili še v sedmih francoskih mestih, od Normandije do Burgundije, nazadnje v dvorani Sveta Evrope v Strasbourgu. Letos pa razstava potuje po Belgiji.
Kako predstaviti Slovenijo zahtevnim in razvajenim svetovljanskim Parižanom ter meščanom drugih francoskih mest? Kaj vedo o Sloveniji? Takšna vprašanja smo si zastavljali, ko smo iskali koncept in sporočilo naše predstavitve. Domišljamo si, da smo v srcu Evrope, a se ne zavedamo, da večina še nikoli ni slišala za nas in nima predstav, kaj je Slovenija in kje leži. Kako jih presenetiti z neznano Slovenijo?
Slovenija je svet v malem, toda velika in bogata z miniaturnimi naravnimi in krajinskimi čudeži. Podobna je butični draguljarni z majhnimi odmerki daljnih svetov in velikih dežel.
Prostorsko smo bili omejeni na 35 velikih stenskih panojev. Iz izkušenj vemo, da obiskovalci na razstavah ne berejo dolgih besedil, ampak jih pritegne ali odvrne prvi vtis: atraktivna fotografija in kratki zapomnljivi stavki ali še krajše misli in citati. Izbrali smo fotografije najboljših slovenskih naravoslovnih fotografov, največ je bilo neponovljivih posnetkov iz zraka Matevža Lenarčiča.
Kako nagovoriti Francoze o neznani Sloveniji, o državi in pokrajini, ki jo bodo prvič  spoznali šele na razstavi? Za rdečo nit razstave smo izbrali vodo, čudež stvarstva, skrivnost vsega lepega v naravi in njene neponovljivosti. Z naslovom Voda, naše upanje (L`eau, notre espérance) smo želeli nevsiljivo opozoriti na pomen vode in na vsebinsko drugačnost predstavljanja naravnih vrednot in zavarovanih območij Slovenije. Očarljive fotografije iz zraka na rečne okljuke na Planinskem polju in okoli Kostanjevice, na smaragdno Sočo, na obdelane terase, na Piran, Bled, Alpe in na ravne preproge prekmurskih polj, na simfonično valovanje briških in haloških vinogradov, ali na krajinsko pestrost posameznih slovenskih dežel so bile namenjene uvodnemu spoznavanju Slovenije kot pokrajine kontrastov in različnih obrazov. Edina besedila na panojih so bili naslovi: voda na začetku življenja, voda oblikovalka podzemske Slovenije, voda kot tekoči kristal, pitna voda za naše preživetje, voda za navdih in duhovno obogatitev. Brez vode ne bi bilo gozdov, pljuč sveta in zelene zakladnice Evrope, ne bi bilo Ljubljanskega barja, Radenskega polja ali Lovrenških jezer na Pohorju, brez nje tudi ne bi bilo divje razjedenega okamnelega površja visokogorskega krasa. Predstavitev rastlinskih in živalskih vrst smo omejili na tiste, ki nosijo ime po deželi Kranjski (kranjska čebela, kranjski jeglič in kranjska lilija) in na vrste, značilne za Slovenijo (proteus, Zoisova zvončica, soška postrv, rjavi medved).
Naslova kultura lesa in kultura kamna sta obiskovalce opozarjala na slovensko kulturno dediščino in bogastvo njene različnosti. Les in kamen sta dve temeljni prvini našega ljudskega izročila, njunega nastanka pa ne bi bilo brez vode.
Zaradi prostorske omejitve se je Slovenija v Franciji predstavila samo z osmimi zavarovanimi območji. V kratkih stavkih smo želeli ujeti bistvo in značilnost vsakega parka. Odzivi obiskovalcev so bili presenetljivi. V Parizu smo se najprej soočali s hladnostjo in šikanami muzejskega osebja; kot bi prihajali iz neke zaostale kolonije. Ko pa je bila razstava postavljena, so bili nepričakovano navdušeni nad neznano Slovenijo. Tako navdušeni, da so za francosko muzejsko združenje organizirali strokovno ekskurzijo po Sloveniji, da so se prepričali, če je res tako lepo.
Razstava Narava in parki Slovenije, trenutno je na ogled na Radenskem polju, je po obsegu manjša od francoske, smo pa razširili predstavitev naših parkov na tiste v nastajanju in parke, ki jih v Franciji nismo mogli vključiti zaradi omejenih prostorskih pogojev: Ljubljansko barje, Radensko polje, Strunjan, Škocjanski zatok, Kamniško Savinjske Alpe. Razstavo je financiralo Ministrstvo za okolje in prostor RS, prvič smo jo odprli septembra lani v Cankarjevem domu v Ljubljani, nato je bila na ogled v Krajinskem parku Kolpa, v Info središču Triglavskega narodnega parka in na Goričkem.
Zavarovana območja Slovenije so prikazana kot mozaik najlepšega, kar imamo Slovenci. Žal se ne zavedamo, kako nam v tujini zavidajo naravne in krajinske lepote naše domovine.

Janez Bizjak, avtor razstave